Vorarlberger Landesregierung je sporočila, da ukinja svoje tedenske medijske termine. Ta dolgoletna praksa, ki sega v leto 1987, je novinarjem omogočala postavljanje aktualnih vprašanj tudi izven uradno določenih tem. V prihodnje naj bi se novinarske konference izvajale le še ob posebnih priložnostih. Ukinitev tega tradicionalnega formata je že sprožila kritike opozicije, ki ji očita zapiranje komunikacijskih kanalov.

Berlinska senatorka za notranje zadeve, Iris Spranger, je pojasnila, da postopek pridobivanja državljanstva v Berlinu ostaja temeljit in natančen, kljub prizadevanjem za pospešitev. Njena izjava je odgovor na kritike opozicije, predvsem Unije, ki je izrazila zaskrbljenost zaradi domnevno prehitrega in površnega podeljevanja državljanstev. Senatorka poudarja, da se kljub pospešitvi postopkov ohranja visoka stopnja preverjanja, s čimer se zagotavlja kakovost in pravilnost vsakega primera.

Zagrebaška Gradska skupščina je s 24 glasovi za in devet proti sprejela odločitev o preimenovanju štirih ulic v naselju Ivanja Reka, ki so nosile imena oseb, povezanih z režimom Neodvisne države Hrvaške (NDH). Opozicija je to potezo ostro kritizirala, pri čemer je Hasanbegović dejal, da gre za jugokomunistični napad. Poleg tega so poročali o zaposlitvi možemovke Ivandić.

Viktor Orbán je izrazil pripravljenost poravnati svoje obveznosti do Török Gáborja, s čimer naj bi zaključila njun "fagyi-ügy" ali "sladoledno afero". Podrobnosti o starem dogovoru so postale jasne, kar nakazuje, da želita oba zaključiti zadevo in nadaljevati prijateljstvo.

Opozicija je močno kritizirala vlado premierja Bart De Weverja in stranko Les Engagés zaradi "poletnega dogovora" ali "dogovora iz Arizone". Po poročanju naj bi bil dogovor označen kot "ne kot dogovor stoletja, temveč kot uničenje stoletja" in kot "antisocialen". Stranka Les Engagés je bila obtožena, da se je "vdala" opoziciji glede teh ukrepov. V Švici, v kantonu Zug, se je medtem sporna prodaja luksuzne vile ob Ägeriskem jezeru sprevrgla v politično afero, ki je privedla do parlamentarne preiskovalne komisije in nasprotovanja vladi.

Generalni sekretar AK stranke, Eyyüp Kadir İnan, je ostro kritiziral uvedbo obveznih nočnih izklopov vode v turškem letoviškem mestu Çeşme, ki naj bi potekali med 23. uro in 6. uro zjutraj. İnan je za te težave obtožil lokalno upravo, ki naj bi bila pod vodstvom CHP (Republikanska ljudska stranka). Poudaril je, da AK stranka rešuje probleme, ki naj bi jih povzročili njihovi politični nasprotniki, in jim svetoval, naj svoje delovanje usmerijo k reševanju problemov državljanov namesto s "klaviaturnim aktivizmom".

Minister za notranje zadeve Datuk Seri Saifuddin Nasution Ismail je opozicijo pozval, naj predstavi svoje predloge za boljše gospodarske in socialne politike v času prihajajoče razprave o 13. Malezijskem načrtu razvoja (RMK-13) v parlamentu. Poudaril je, da bi morala opozicija ponuditi konkretne alternative, namesto da širi lažne novice.

Stranka Junts per Catalunya, pod vodstvom Carlesa Puigdemonta, je soglasno sklenila prekinitev vladnega sporazuma, podpisanega pred dvema letoma. Puigdemont je PSOE obtožil prekinitve sodelovanja in napovedal, da bodo prešli v opozicijo. Emiliano García-Page meni, da predčasne volitve ne bi smele biti posledica Puigdemontovega ukaza, vendar ocenjuje, da bo težko izpeljati celoten mandat.

Predstavnica za tisk Nove demokracije, Aleksandra Sdoukou, je ostro kritizirala opozicijo in stranko PASOK zaradi izjav Kostasa Tsukalasa. Sdoukoujeva je poudarila, da je ena največjih težav opozicije, da si prizadeva najti karkoli, s čimer bi nasprotovala vladi, in če tega ne najde, si to izmisli.

Vodja za komuniciranje turške vlade, Burhanettin Duran, je ostro kritiziral opozicijsko stranko CHP zaradi njenih napadov na predsednika Erdogana. Duran trdi, da Erdoganova uspešna vodstvena vloga na mednarodnem prizorišču, vključno z zasedanjem Generalne skupščine ZN in srečanjem s Trumpom, požira pohvale, medtem ko CHP notranje kritizira predsednika. Duran je dejal, da takšno ravnanje CHP ni le vprašljivo z etičnega vidika, ampak tudi škodljivo za državne interese, saj ustvarja informacijsko onesnaževanje in prikriva resnico.

Romunski premier Ilie Bolojan je zavrnil kritike opozicije v zvezi s štirimi predlogi za razrešitev vlade, ki so bili predloženi v parlamentu. Bolojan je dejal, da reforme, ki jih izvaja vlada, predstavljajo grožnjo populizmu in teorijam zarote, ter pozval opozicijo, naj ne blokira dela vlade z neutemeljenimi predlogi, ki jih je označil za "Cațavencu".

Podpredsednica Narodne skupščine Republike Srbske (NSRS) Anja Ljubojević je pozvala opozicijo k podpori vladajočemu SNSD, trdeč, da je Republika Srbska pod napadom in da je ogrožen njen obstoj zaradi odločitve Sodišča Bosne in Hercegovine. Ljubojevićeva je v izjavi za RTRS poudarila, da je to vprašanje 'črno ali belo, za ali proti RS'. Po drugi strani je Nebojša Vukanović, vodja 'Liste za pravico in red', kritiziral Milorada Dodika, češ da bo 'raje spustil dušo kot oblast' in da odlaša sejo NSRS, da bi se izognil zaporu.

Paulo Rangel, vidni član portugalske vlade, je obtožil Socialistično stranko (PS) in Blok levice (BE), da v opoziciji zagovarjata stališča, ki jih nista uresničila, ko sta bili na oblasti. Rangel je poudaril, da je aktualna vlada največ storila za rešitev dveh držav. Poleg tega je Rangel kritiziral voditelja stranke Chega, Andréja Venturo, zaradi njegovega "žaljivega odnosa do gasilcev", izrečenega na poletni univerzi PSD, kjer je potekala razprava o radikalizmu.